CVB Maribor | Statut društva bolnikov po možganski kapi
možganska,kap,cvb,dbmkp,bolezen
15564
page-template,page-template-full_width,page-template-full_width-php,page,page-id-15564,cookies-not-set,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,qode_grid_1300,qode_popup_menu_push_text_top,transparent_content,qode-theme-ver-17.2,qode-theme-bridge | shared by vestathemes.com,disabled_footer_bottom,qode_header_in_grid,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Možganska kap je izredno  nevarno stanje. 

TAKOJ POKLIČITE 112.

Opozorilni znaki možganske kapi lahko trajajo samo nekaj minut in potem izginejo.

DRUŠTVO BOLNIKOV PO

MOŽGANSKI KAPI
PODRAVJA MARIBOR

STATUT DRUŠTVA

Občni zbor Društva bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor je na svoji seji dne 30.3.2011, na podlagi določil Zakona o društvih (Ur.list št. 61/2006 in 58/2009), sprejel naslednji STATUT DRUŠTVA BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI PODRAVJA MARIBOR

I SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen
Društvo bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor (v nadaljevanju : društvo) je samostojno in prostovoljno društvo, v katero se združujejo bolniki po možganski kapi, bolniki po poškodbi glave oziroma možganov in drugi, da izražajo in uresničujejo svoje posamične in skupne interese.

2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Ime društa je: Društvo bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor Društvo ima tudi kratico imena : DBMKP Maribor, v pravnem prometu pa uporablja svoje registrirano ime. Društvo deluje na območju občin severovzhodne Slovenije s sedežem v Mariboru.

3. člen
Društvo ima svoj znak, za namene prepoznavnosti društva. Znak je podoba osenčenih silhuet, ki ima okrog napis: DRUŠTVO BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI PODRAVJA MARIBOR. Takšen je tudi žig društva, ki se uporablja v pravnem prometu.

4. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.

Svoje člane društvo obvešča:
– S pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva;
– Preko društvenega glasila;
– Preko sredstev javnega obveščanja.

Delovanje in poslovanje društva je javno in sicer je javnost zagotovljena s tem, da društvo omogoča vpogled v njegovo delo in dokumentaacijo občanom in organizacijam, ki za to pokažejo svoj interes. Društvo vabi na občni zbor ter seje organov predstavnike tiska in drugih sredstev javnega obveščanja, zastopnike invalidskih, humanitarnih, strokovnih organizacij in javnega življenja.

Društvo o svojem delu po potrebi objavlja občasna poročila na svoji spletni strani.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOSTI DRUŠTVA

5.člen
Dejavnost društva je zasnovana na načelu demokratičnosti pri oblikovanju odločitev in samem odločanju, ter na načelu prostovoljnosti pri vključevanju v društvo.

Z organiziranimi oblikami dela in povezovanja članov društva, društvo omogoča in zagotavlja:
– Boljše in lažje povezovanje, delo , organiziranje ter informiranje članov in organov društva;
– Lažje vključevanje vseh bolnikov po možganski kapi in poškodbah glave v delo društva;
– Uresničevanje ciljev društva v bivalnem okolju;

Dejavnost društva je lahko organizirana tudi na območjih lokalnih skupnosti npr. Občine, kot aktivi npr. Poverjeništva. V njih se razrešujejo konkretni problemi članov na tem območju. Aktivi ali poverjeništva se pri svojem delu navezujejo na komisije društva.

6. člen
Namen društva je:
– Vključevanje bolnikov po možganski kapi in bolnikov po poškodbi glave oziroma možganov v družbeno okolje, da lahko zadovoljujejo svoje posebne in splošne potrebe, ki izvirajo iz njihovih telesnih okvar in prizadetosti;
– Da se srečujejo s sebi enakimi, se pogovarjajo in izmenjujejo izkušnje;
– Enakopravno vljučevanje bolnikov po možganski kapi in bolnikov po poškodbi glave oziroma možganov v življenje z zdravimi;
– Ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja po možganski kapi in poškodbi glave oziroma možganov;
– Spodbujanje, spremljanje in sodelovanje v preventivnih programih za bolnike po možganski kapi, tako samostojnih in skupnih z ostalimi društvi;
– Izvajanje preventivnih strokovnih predavanj za izboljšanje kvalitete življenja;
– Preučevanje in reševanje zdravstvene in socialne problematike skupin bolnikov in posameznikov po možganski kapi; premagovanje socialnih stisk in ovir;
– Zavzemanje za dodatne, zaradi bolezni specifične pravice bolnikov po možganski kapi (tehnični pripomočki, odprava arhitektonskih, prometnih in socialnih ovir);
– Organizirano druženje z drugimi sorodnimi društvi in klubi;
– Organiziranje laične pomoči bolnikom po možganski kapi in bolnikom po poškodbi glave oziroma možganov;
– Izdajanje glasila društva.

7. člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog in ciljev , društvo:
– Zastopa, predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in intrese bolnikov po možganski kapi in bolnike po poškodbi glave oziroma možganov na področju svojega delovanja;
– Nudi pomoč pri uveljavljanju potreb bolnikov po možganski kapi na področju varovanja zdravja, kulture, športa in strokovno vodene rekreacije, ter pri tem skrbi za kvaliteto bolnikov v svoji sredini;
– Ugotavlja socialno zdravstvene probleme članov društva v svoji sredini in jim pomaga uveljaviti njihove pravice, s katerimi se jim zagotavlja socialna varnost;
– Prireja in organizira športna srečanja, letovanja, sprehode in izlete;
– Krepi svojo materialno osnovo in v skladu z zakoni in predpisi ter v okviru možnosti in lastnih odločitev skrbi za različne izvedbene programe za bolnike po možganski kapi, bolnike po poškodbi glave oziroma možganov in njihove družinske člane.

Zaradi usklajevanja dela in hotenj, v prizadevanju za izboljšanje posebnega pravnega varstva, življenja in za zagotavljanje demokratičnih pravic v družbenem in ekonomskem položaju vseh bolnikov, se društvo dogovarja in sporazumeva ter sklepa in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z raznimi invalidskimi, socialnimi, humanitarnimi organizacijami, z državnimi organi, z različnimi subjekti operativne skrbi za bolnike po možganski kapi, tako v državni, privatni, verski ali drugi izvedbi na svojem področju delovanja in drugod.

Društvo pri svojem delu upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na področju invalidskega varstva.

8. člen
Društvo lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost, če to ne predstavlja pretežne dejavnosti in presežek prihodkov nad odhodki uporabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma nepridobitnih dejavnosti, ki so določene v tem statutu.

Pridobitne dejavnosti društva so:
– Trženje revije, ki jo izdaja društvo;
– Trženje različnih ročno izdelanih izdelkov, ki jih izdelajo člani društva;
– Trženje različnih artiklov (npr.majic, kap) opremljenih z znakom in napisom društva;
– Finančna sredstva zbrana s srečelovom v skladu z ustrezno zakonodajo.
Društvo lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom društva.

9. člen
Društvo svoje dejavnosti opravlja pretežno s prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila ter v skladu z zakonodajo, ki ureja prostovoljstvo. Za plačilo se ne šteje nadomestilo materialnih stroškov prostovoljcu. O izplačilu takega nadomestila odloča upravni odbor s sklepom.

III. ČLANSTVO

10.člen
Članstvo v društvu je prostovoljno, pristopi se z izjavo, da se strinja s programom in statutom društva ter plačilom članarine. Člane sprejema v društvo upravni odbor.

Člani so lahko:
– osebe po možganski kapi in poškodbi glave oziroma možganov ali njihovi zakoniti zastopniki;
– drugi zainteresirani, kot so svojci bolnikov in prostovoljci, ki skrbijo za bolnike in jim nudijo varnost in pomoč v njihovi prizadetosti zaradi bolezni.

11. člen
Člani društva imajo pravico:
– Upravljati društvo neposredno ali po organih, ki jih sami izvolijo;
– Organizirati posamezne dejavnosti društva ter določati načrte in programe za njegovo delo in razvoj;
– Odločati o razporeditvi dohodkov društva;
– Voliti in biti izvoljeni v organe društva;
– Uporabljati skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu;
– Uresničevati svoje osebne interese na področju dejavnosti društva;
– Biti seznanjen s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančnim in materialnim poslovanjem;
– Vpogledati v zapisnike organov društva.

12. člen

Dolžnosti članov so :
– Da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva;
– Da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva;
– Da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi občni zbor društva;
– Da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog;
– Da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva;
– Da varujejo ugled društva.

13. člen

Članstvo v društvu preneha:
– S prostovoljnim izstopom;
– S črtanjem;
– Z izključitvijo;
– S smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom v skladu z Disciplinskim pravilnikom, ki ga društvo sprejme v roku 6 mesecev od ustanovitve društva. Izključeni član se lahko pritoži na občni zbor kot drugostopenjski organ, ki o zadevi dokončno odloči.

IV. UPRAVLJANJE DRUŠTVA

14. člen
Organi društva so:
1. Občni zbor
2. Upravni odbor
3. Nadzorni odbor
4. Častno razsodišče

Volitve potekajo na občnem zboru in so javne. Mandatna doba izvoljenih članov organov je 4 leta in so po preteku tega mandata lahko ponovno izvoljeni. Organi društva so dolžni, da se pri svojem delu za uresničevanje namena in nalog društva v mejah svoje pristojnosti ravnajo po ustavi, zakomu, statutu in danih pooblastitilih ter so za svoje delo odgovorni občnemu zboru. Vsak član izvoljenega ali imenovanega organa je osebno odgovoren za opravljanje funkcije in je lahko odpoklican ali razrešen pred potekom mandatne dobe, ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti. O predčasnem odpoklicu ali razrešitvi člana odloča organ, ke je člana izvolil oziroma imenoval. Izvoljeni in imenovani organi sklepajo valjavno, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. Na seji vsakega organa se piše zapisnik.

15. člen
OBČNI ZBOR
Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva. Delo občnega zbora je javno in mu lahko prisostvujejo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja in odločanja, če niso člani. Občni zbor se sestaja na rednih in izrednih sejah. Redno sejo občnega zbora se skliče praviloma enkrat na leto. Občni zbor skliče presednik društva na podlagi sklepa upravnega odbora. Predsednik društva je dolžan sklicati občni zbor najkasneje v roku enega meseca, ko je dobil zahtevo za sklic, sicer ga skliče predlagatelj sam. Sklic občnega zbora lahko zahteva tudi desetina članov društva ali nadzorni odbor. Občni zbor na izredni sseji sklepa le o zadevah, zaradi katerih je bil sklican. Sklicanje občnega zbora mora biti objavljeno z dnevnim redom najmanj teden dni pred zasedanjem. Občni zbor deluje po poslovniku, ki ga sam spejme na predlog upravnega odbora. Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem času za začetek prisotnih več kot polovica članov,sicer se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov. Občni zbor vodi do izvolitve dolovnega predsedstva predsednik društva. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana. Občni zbor izvoli zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

16.člen
Pristojnosti občnega zbora so:
– Sprejme statut društva in sprejema druge notranje akte društva;
– Obravnava in sprejme poročila o delu upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča, ter poročilo o finančnem poslovanju društva;
– Sprejema letni delovni program;
– Sprejema letno poročilo o poslovanju društva za preteklo leto;
– Odloča o organizaciji društva;
– Določa smernice za nadaljevanje dela in razvoja društva;
– Sprejema program dela društva, voli in razrešuje člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;imenuje presednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in častne člane društva;
– Odloča o višini članarine;
– Odloča o drugih zadevah v skladu s tem statutom;
– Odloča o prenehanju društva;
– Dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;

17. člen
Upravni organ je izvršilni organ občnega zbora društva. Sestavlja ga sedem članov: Predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, in trije voljeni člani. Za svoje delo je upravni odbor odgovoren občnemu zboru. Predsednik društva je obenem tudi predsednik upravnega odbora. Opravlja organizacijska in administrativna dela, ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru.

18. člen
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva. Sejo upravnega odbora mora predsednik sklicati tudi na zahtevo najmanj petih članov odbora. V nujnih primerih lahko upravni odbor na podlagi obrazloženega predloga sprejme sklep po pisni poti, o čemer pa mora predsednik poročati na naslednji seji.

19. člen
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
– Uresničuje sklepe in smernice občnega zbora in vodi poslovanje društva;
– Pripravlja predloge letnega delovnega programa, kakor tudi finančnega načrta in obračuna prihodkov in odhodkov društva ter letnega poročila;
– Pripravlja občni zbor društva;
– Odloča o izdajanju publikacij društva;
– V imenu društva sklepa pogodbe;
– Opravlja druge zadeve v skladu s tem statutom;
– Imenuje področne komisije.

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Sklepi so veljavni, če jih sprejme z večino glasov prisotnih članov.

20. člen
PREDSEDNIK
Predsednik društva ima naslednje pristojnosti:
– Predstavlja društvo in ga zastopa;

– Pripravlja in vodi seje upravnega odbora;
– Poroča občnemu zboru o delu društva;
– Poroča upravnemu odboru o delu društva;
– Skrbi za uresničevanje sklepov organov društva in za zakonitost poslovanja;
– Izvršuje sklepe občnega zbora in upravnega odbora;
– Opravlja tudi druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom;
– Daje upravnemu odboru in občnemu zboru finančna poročila.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

21. člen
PODPREDSEDNIK
Podpredsednik društva pomaga predsedniku in ga nadomešča ter opravlja vse njegove naloge v okviru pooblastil, ki jih ta prenese nanj, ter vodi poslovanje društva.

22. člen
TAJNIK
Naloge tajnika so:
– Vodi zapisnike;
– Sodeluje s predsednikom pri pripravi gradiva za upravni odbor in občni zbor;
– Skrbi za povezavo med organi društva;
– Opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in pooblastili organov društva.

23. člen
BLAGAJNIK
Blagajnik vodi evidenco članstva in članarin ter daje poročilo upravnemu odboru in občnemu zboru. Vodi tudi finančno poslovanje društva.

24. člen
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor pregleduje finančno in materialno poslovanje ter celotno delo društva. Če odbor ugotovi pomanjkljivosti ali nepravilnosti v poslovanju društva, lahko zahteva, da se te odpravijo v določenem roku. Sestavljajo ga trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Nadzorni odbor o svojem delu poroča občnemu zboru, kateremu je za svoje delo tudi odgovoren. Člani nadzornega odbora se lahko vabijo na seje upravnega odbora, vendar nimajo glasovalne pravice. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, se so na seji prisotni vsi trije člani, veljavne sklepe pa sprejme z večino prisotnih.

25. člen
ČASTNO RAZSODIŠČE
Sestavljajo ga trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Veljavne sklepe sprejema, če so prisotni vsi trije člani, in če zanje glasujeta dva. Obravnava kršitve članov in funkcionarjev društva. Sestaja se po potrebi, na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva. Častno razsodišče vodi postopek in izreka kazni v skladu z disciplinskim pravilnikom. Izreče lahko enega izmed naslednjih ukrepov:
– Opomin;
– Javni opomin in
– Izključitev.

O izrečenem ukrepu izda častno razsodišče pisni sklep. Zoper ta sklep ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor, ki dokončno odloči o zadevi.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

26.člen
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:
– S članarino
– Z darili in volili
– S prispevki donatorjev
– Z oglaševanjem in sponzorstvom
– Iz proračuna in drugih javnih virov
– Z dohodki od lastnih prireditev in premoženja
– Iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva
– Iz fundacij
– Iz drugih virov v skladu z zakonom.

Presežek prihodkov v koledarskem letu nad odhodki se obvezno prenese v prihodnje leto za izvajanje dejavnosti in programov. Društvo mora začasne presežene prilive sredstev, ki jih ne more uporabiti za uresničevanje programa, nalagati izključno v banke, ki imajo za poslovanje dovoljenje Banke Slovenije. Če društvo pridobi status društva v javnem interesu in ga nato izgubi, se neporabljena sredstva, ki jih je pridobil na podlagi tega statusa, v ustreznih deležih prenesejo na financerje, ki so jih društvu dodelili. S pridobljenimi sredstvi in premoženjem društva upravlja upravni odbor kot dober gospodar.

27. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo letno poročilo.

28. člen
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik ali podpredsednik. Finančno in materialno poslovanje društva se vodi v skladu z računovodskimi standardi za društva in na način kot je opredeljeno v Zakonu o društvih ( Ur.list št. 61/2006 in 58/2009), tako da so jasno razvidni prihodki po posameznih namenih in odhodki za redno poslovanje, za izvajanje posameznih programov, za storitve in naložbe. Finančno in materialno poslovanje v skladu s Pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, ki ga društvo sprejme v roku 6 mesecev od ustanovitve društva, v katerem društvo določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, vodi računovodski servis ali ustezna za to delo usposobljena fizična oseba (računovodja), s katero upravni odbor društva sklene pogodbo. Društvo ima svoj transakcijski račun pri poslovni banki.

29. člen
Društvo pošlje vsako leto do 31. marca letno poročilo o poslovanju organizaciji, ki je pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov.

30. člen
Osebni prejemki iz naslova delovanja društva ne smejo biti višji, kot je to določeno z zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva. V tem okviru se lahko višina osebnih prejemkov natančneje določi v posebnem aktu društva.

VI. USTANAVLJANJE DRUGIH PRAVNIH OSEB

31. člen
Društvo lahko ustanovi ustanovo, zavod ali invalidsko podjetje le za izvajanje dejavnosti, ki je najožje povezana s cilji in nalogami društva, določenimi v tem statutu. Brez soglasja financerja društvo ne more v ta namen uporabiti javnih sredstev, ki so mu bila dodeljena.

VII. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen
O prenehanju društva sklepa občni zbor z večino glasov prisotnih članov. Društvo preneha obstajati tudi tedaj, če se število njegovih članov skrči na manj kot tri ali pa v primerih, ki jih določa zakon.V primeru prenehanja društva, občni zbor določi sorodno društvo, na katerega se prenese premoženje društva, po poravnavi vseh obveznosti in vračila sredstev skladno s 3. Odstavkom 26. Člena tega statuta.

Statut je bil sprejet na občnem zboru Društva bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor, dne 30.3.2011 in se začne uporabljati, ko ga potrdi upravna enota.

Predsednik Društva bolnikov
po možganski kapi Podravja Maribor