Možganska kap je izredno  nevarno stanje. TAKOJ POKLIČITE 112.

KAJ VAS ZANIMA?

MENU

PREPREČEVANJE MOŽGANSKE KAPI

Bolezni možganov v državah Evropske unije letno povzročijo za okoli 800 milijard EUR stroškov. Za možgansko kapjo v Sloveniji letno zboli okoli 4500 bolnikov in okoli 2/3 jih ima takšne posledice, da ne zmorejo več samostojno opravljati dosedanjih aktivnosti. V Sloveniji je preko 30.000 bolnikov po možganski kapi, čeprav natančnih podatkov nimamo. V povprečju Slovenci zaradi kapi izgubimo 5-9 let zdravega življenja.

4500 bolnikov in okoli 2/3

jih ima takšne posledice, da ne zmorejo več samostojno opravljati dosedanjih aktivnosti

Za možgansko kapjo v Sloveniji letno zboli okoli

Ocena ekonomskega bremena možganske kapi je za leto 2008 v Sloveniji znašala okoli 112 milijonov EUR. Breme, ki ga prinaša možganska kap pa ne predstavljajo zgolj stroški zdravljenja in rehabilitacije. Prišteti je potrebno še posredne stroške zaradi nege, pomoči pri dnevnih aktivnostih in nenazadnje izgube kvalitete življenja, ki jo je materialno težko ovrednotiti. V luči staranja populacije bo zato veliko pozornosti potrebno nameniti preprečevanju možganske kapi.

Statistični podatki

 

2.055.496 prebivalcev

preko 30.000 bolnikov

16.500 rojstev / leto

zboli 4500 bolnikov / leto

povprečna življenjska doba 77 let

izgubimo 5-9 let življenja

 

Kronične nenalezljive bolezni, kot so debelost, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in hiperlipidemija, ter razvade (kajenje, prekomerno pitje alkohola) so najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze. To je proces, ki postopoma okvari žilno steno n je vzrok za bolezni srca in ožilja. Seveda so tudi starost, spol in dedni dejavniki tisti, ki prispevajo k procesu ateroskleroze, vendar nanje ne moremo vplivati. Preprečevanje se torej prične že pri tem, kaj s seboj prinesemo na svet. Prav tako pa je pomembno, da z vzgojo dobimo pravi odnos do hrane, telesne aktivnosti in zdravja nasploh.

Načini preprečevanja

Že prebolela možganska kap je dejavnik tveganja za ponovno možgansko kap.

ponovne možganske kapi so  različni.

Skrb za lastno zdravje je dolžnost vsakega posameznika. Pri tem ima vso podporo v zdravstvu, kjer je poskrbljeno tudi za preventivne preglede posameznikov brez znanih dejavnikov tveganja. Zdravljenje dejavnikov tveganja je potrebno, kadar zdrav življenjski slog in samozdravljenje ne zadoščata. V primarni preventivi gre za preprečevanje vseh srčnožilnih bolezni, tako možganske kapi, infarkta srca kot okvare ledvic in perifernih arterij. Pri tistih, ki pa že imajo prizadetost tarčnih organov oz. so že doživeli ishemični dogodek je preprečevanje ponovnih še pomembnejše. Že prebolela možganska kap je dejavnik tveganja za ponovno možgansko kap. V tem pogledu je pomembno opredeliti vzrok kapi, saj so načini preprečevanja ponovne možganske kapi različni.

Pri zožitvi karotidnih arterij, ki dovajajo kri večjemu delu možganov, je v izogib ponovni možganski kapi kirurško (trombendartrektomija) ali znotrajžilno zdravljenje (vstavitev žilne opornice) lahko učinkovitejše kot zgolj zdravljenje z zdravili.

 

Večina bolnikov po preboleli možganski kapi se zdravi s kombinacijo zdravil za znižanje krvnega tlaka, maščob in aspirinom. To je tista skupina, kjer ne gre za enega od zgoraj navedenih vzrokov. Tudi pri bolnikih, ki so preboleli možgansko krvavitev je potrebna ustrezna preventiva, ki pa je v prvi vrsti usmerjena v obvladovanje krvnega tlaka.

 

Redki vzroki kapi so tisti, ki jih običajno odkrijemo pri mlajših (subarahnoidna krvavitev, odprto ovalno okno, možganske žilne malformacije, nagnjenost k trombozi) in zahtevajo individualni pristop k zdravljenju in preprečevanju.

Pri atrijski fibrilaciji, ki je najpogostejša motnja srčnega ritma pri starejših, tveganje za embolično možgansko kap narašča s starostjo in drugimi pridruženimi dejavniki tveganja (arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, periferna arterijska bolezen).

Pri teh bolnikih se kot daleč najučinkovitejša preventiva pokažejo antikoagulantna zdravila, ki edina dovolj učinkovito preprečijo nastajanje krvnih strdkov znotraj srca. Novejša antikoagulantna zdravila (dabigatran, rivariksaban in apiksaban) prinašajo v primerjavi za dosedanjimi (varfarin, acenokumarol) kar nekaj prednosti za bolnika, še vedno pa je z jemanjem teh zdravil povečano tveganje za krvavitve. Tudi pri bolnikih z umetno srčno zaklopko je potrebno antikoagulantno zdravljenje, saj se sicer tveganje za embolične zaplete zelo veliko.

trombolitično zdravljenje je,

da bolniki čim prej prispejo v ustanovo, kjer je le-to možno.

Predpogoj za učinkovito  je,

ZDRAVLJENJE MOŽGANSKE KAPI

V ožjem pomenu zdravljenje kapi pomeni vzročno zdravljenje, kjer poskušamo v prvih urah po nastanku ponovno vzpostaviti krvni pretok do možganov. Zaenkrat je v tej smeri edino uradno odobreno zdravljenje intravenska tromboliza, čeprav se v zadnjih letih poskušajo uveljaviti metode z znotrajžilnim, mehanskim odstranjevanjem krvnega strdka. Gre za bistveno bolj agresiven način zdravljenja, ki zahteva pripravljenost ekipe več specialistov, zato je zaenkrat dostopen le v večjih centrih. Še vedno pa velja, da je za vse bolnike, ne glede na to ali so bili zdravljeni s trombolizo ali ne, najbolj učinkovita obravnava v enoti za možgansko kap. Le-te omogočajo nadzor bolnika, zgodnje zdravljenje, odkrivanja vzroka in zgodnjo rehabilitacijo. Kljub temu, da so strokovne zahteve po ustanovitvi takšnih enot po bolnišnicah širom Slovenije že bile predstavljene, finančne in kadrovske omejitve zaenkrat onemogočajo vzpostavitev mreže enot za možgansko kap.

 

Predpogoj za učinkovito trombolitično zdravljenje je, da bolniki čim prej prispejo v ustanovo, kjer je le-to možno. Še več, zdravljenje je v veliki meri odvisno od pravilnega prepoznavanja kapi že na terenu s strani laikov. Zato je veliko pozornosti treba nameniti osveščanju javnosti o pomenu prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja možganske kapi.

Rehabilitacija po možganski kapi

zajema metode in tehnike, ki so usmerjene v zgodnjo mobilizacijo, osamosvajanje pri osnovnih higienskih potrebah in dnevnih aktivnosti.

REHABILITACIJA

Rehabilitacija je proces s katero se posamezniku po preboleli kapi pomaga vrniti v okolje in premagati ovire zaradi nevrološke prizadetosti. Zajem širok nabor metod in tehnik, ki so sprva usmerjene v zgodnjo mobilizacijo, osamosvajanje pri osnovnih higienskih potrebah in dnevnih aktivnosti. Poleg specialistov fiziatrov se z njo ukvarjajo fizioterapevti in delovni terapevti, ki morajo imeti občutek za bolnika z nevrološko okvaro. Rehabilitacija je pri teh drugačna, kot pri bolnikih po poškodbah, degenerativnih obolenjih ipd. Motnje govora in požiranja, ki so po možganski kapi pogoste so vzrok za težave v sporazumevanju. Včasih so lahko za posameznika celo večja ovira kot fizična prizadetost. Svojo vlogo pri rehabilitaciji imajo zato tudi logopedi. Pogosto traja rehabilitacija več mesecev ali celo let in zahteva veliko napora ter motivacije, tako s strani bolnika kot svojcev.

Preprečevanje in zdravljenje možganske kapi je postalo kompleksno in zahteva dobro sodelovanje med stroko in bolnikom. Vsak bolnik po preboleli možganski kapi je lahko glasnik bolezni. Združevanje v društva in klube ima svoj pomen tako v socialni rehabilitaciji, soočanju s posledicami, kot osveščanju javnosti o pomenu možganske kapi za družbo in posameznika.

dr. med., nevrolog

Jožef Magdič

LITERATURA

 

1.Gustavsson A in sod. Cost of disorders of the brain in Europe 2010. Eur Neuropsychopharmacol 2011; 21(10): 718-79.

 

2.Šelb Šemerl J in sod. Epidemiologija možganske kapi v Sloveniji. V: Žvan B, Zaletel M ur. Akutna možganska kap V. Ljubljana, 2010.

 

3.MacKay J, Mensah GA. The Atlas of Heart Disease and Stroke. Dosegljivo na: http://www.who.int/cardiovascular_diseases/resources/atlas/en/

 

4.Guidelines for Management of Ischaemic Stroke 2008. Dosegljivo na : http://www.eso-stroke.org/recommendations.php

 

Društvo bolnikov po možganski kapi podravja Maribor

Telefon: 041 715 911

e-naslov: dbmk.mb@gmail.com

All rights reserved. © 2016

Created by LUXE

Klub DBMKP na Facebooku