CVB Maribor | Depresija po možganski kapi je pogost pojav
možganska,kap,cvb,dbmkp,bolezen
15611
page-template,page-template-full_width,page-template-full_width-php,page,page-id-15611,cookies-not-set,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,qode_grid_1300,qode_popup_menu_push_text_top,transparent_content,qode-theme-ver-17.2,qode-theme-bridge | shared by vestathemes.com,disabled_footer_bottom,qode_header_in_grid,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Možganska kap je izredno  nevarno stanje. 

TAKOJ POKLIČITE 112.

Opozorilni znaki možganske kapi lahko trajajo samo nekaj minut in potem izginejo.

DEPRESIJA IN

MOŽGANSKA KAP

PSD se kaže kot:

 

VELIKA DEPRESIJA

11 – 15 v skupnosti,
10 – 27 akutne bolnišnice,
10 – 40 rehabilitacijske enote.

 

MALA DEPRESIJA

8 – 12 v skupnosti,
11 – 20 akutne bolnišnice,
21 – 44 rehabilitacijske enote.

Možganska kap (ICV) je med najpogostejšimi vzroki obolevnosti in umrljivosti. Psihiatrične komplikacije možganske kapi so:

  • depresija,
  • psihoza,
  • anksiozne motnje,
  • osebnostne spremembe.

Ena najpogostejših komplikacij možganske kapi, ki ima negativne posledice na izboljšanje motoričnih in kognitivnih deficitov ter stopnjo umrljivosti, je depresija (PSD = Post Stroke Depression).

Depresija po možganski kapi

nastane kot psihološka
reakcija na invalidnost.

Vzrok za nastanek depresije še ni popolnoma jasen.

PREVALENCA

število vseh bolnikov z določeno boleznijo v kaki populaciji v določenem obdobju): 30 do 50 največja prevalenca je 3 do 6 mesecev po možganski kapi. Zakaj tako velik razpon? V raziskavah so uporabljene:

  • različne definicije PSD,
  • različne diagnostične skale,
  • različen časovni interval med možgansko kapjo in raziskavo,
  • študije zajemajo paciente v različnih fazah obolevnosti, v:
  • intenzivnih enotah,
  • rehabilitacijskih enotah,
  • negovalnih bolnišnicah,
  • skupnosti.

KLASIFIKACIJA

V psihiatriji se uporabljata dva klasifikacijska sistema: DSM-IV in ICD-10. DSM-IV: PSD je razporejena v poglavje Duševne motnje zaradi splošnih medicinskih stanj, podpoglavje Motnje čustvovanja. ICD-10: PSD je v poglavju Druge duševne motnje zaradi možganske okvare in disfunkcije ter zaradi telesne bolezni. Najdemo jo pod šifro F06.3 Organska razpoloženjska motnja.

POTEK

PSD se rada pojavi prve mesece po možganski kapi. Študija 100 bolnikov s PSD, trajajoča 18 mesecev:

  • pri 46 bolnikih PSD v prvih dveh mesecih,
  • 12 bolnikov 12 mesecev po možganski kapi.

Robinson s soc. je proučeval naravni potek velike (VD) in male depresije (MD), povezane z možgansko kapjo, in ugotovil: pri VD pride do spontane popuščanje depresije 1 do 2 leti po možganski kapi, vendar v določenem procentu postane depresija kronična in obstaja več let. Pri MD je potek bolj spremenljiv.

VZROKI ZA

NASTANEK PSD

Obstajata dve vrsti teorij:

  • depresija po možganski kapi nastane kot psihološka reakcija na invalidnost.
  • depresija je motnja s specifično nevrobiološko podlago, npr. globalna motnja nevrotransmiterskega sistema.

Najverjetneje ima vlogo kombinacija obeh dejavnikov, vendar naj bi imela po nekaterih študijah nevrobiološka podlaga pri tem pomembnejšo vlogo:

  • bolniki z možgansko kapjo imajo večjo pogostost depresije v primerjavi z ortopedskimi bolniki, pa čeprav je telesna okvara pri enih in drugih enake stopnje.
  • več študij je pokazalo povezavo med depresijo in specifično možgansko lezijo (predvsem lezije leve hemisfere, in sicer v bazalnih ganglijih in frontalnem lobusu).
  • nekatere študije so pokazale povezavo med manijo in desno hemisfero.

Kljub temu pa vzrok še ni popolnoma jasen.

KLINIČNE MANIFESTACIJE

PSD

Najpogostejša tipa PSD sta velika depresija (major d.) in mala depresija (minor d.).

Različni avtorji so opisali t.i. vaskularno depresijo (VD):

  • kasni začetek (po 65. letu),
  • pri bolnikih, ki imajo jasno ali pa »tiho« možgansko kap, ali
  • subkortikalno bilateralno ishemično b. bele substance možganov.

Pri bolnikih s PSD

se pogosteje
srečujemo

z čustveno preobčutljivostjo in z dnevnimi nihanji razpoloženja.

VELIKA/MALA

DEPRESIJA

Na splošno so simptomi PSD podobni tistim pri idiopatski depresiji, vendar pri bolnikih s PSD pogosteje srečamo psihomotorno upočasnjenost, pri drugih pa je več anhedonije in motenj koncentracije. Bolniki s PSD so pogosteje: čustveno preobčutljivi in z dnevnimi nihanji razpoloženja.

Jakost simptomov PSD vpliva na dnevne življenjske aktivnosti (ADL) v akutni in kronični fazi depresije. Vegetativni simptomi: (spremembe spanja, apetita, seksualnih želja) in utrujenost so pogosti simptomi depresije in nevroloških motenj (akutnih, kroničnih), npr. možganske kapi.

VASKULARNA DEPRESIJA

Simptomi se pojavijo po 65. letu starosti:

  • motnje razpoloženja,
  • nevropsihološke motnje s poslabšano eksekutivno funkcijo,
  • pogostejša psihomotorna upočasnjenost,
  • slab uvid,
  • poslabšan ADL.

RIZIČNI FAKTORJI, povezani z nastankom PSD, so:

  • lokalizacija možganske kapi,
  • velikost možganske kapi,
  • časovni odnos med PSD in možgansko kapjo,
  • velikost ventriklov.
  • Najobširneje so raziskovali odnos lokalizacija možganske kapi – PSD, vendar so najdbe kontradiktorne.

Robinson in sod.: so našli povezavo med PSD in levo hemisferno možgansko kapjo (leva frontalna dorzolateralna kortikalna regija in levi bazalni ggl).

Singh in sod.: v nekaj študijah niso našli povezave,v nekaj študijah pa večjo verjetnost PSD pri desnostranski možganski kapi.

Cummings in Mega: odnos med lokacijo možganske kapi in PSD je vezan na časovni pojav depresivnih simptomov po možganski kapi.

  • Pri pojavu depresivnih simptomov v prvih 10 dneh po možganski kapi je večja frekvenca L stranskih kot D stranskih hemisfernih možganskih kapi.
  • PDS 3 mesece po možganski kapi: ta odnos izgine.
  • PSD več kot leto dni po možganski kapi: D stranske hemisferne lezije po pogostejše.

Kortikalna atrofija in povečani ventrikli: potencialni rizični faktorji za PSD.
Starkstein in sod.: CT možganov pokaže večjo možgansko atrofijo pri bolnikih, ki so kasneje razvili PSD.
Male subkortikalne lezije v L hemisferi – večja frekvenca PSD kot pri lezijah v D hemisferi.
Afazija: večja frekvenca PSD pri bolnikih z nefluentno afazijo kot pri bolnikih s fluentno afazijo.

Postavitev diagnoze

je kompleksna

saj so kazatelji pri ocejevanjih stanja bolnika pri bolnikih z možgansko kapjo nezanesljivi.

POSTAVITEV

DIAGNOZE PSD

DIAGNOZA TEMELJI NA:

  • natančni klinični preiskavi,
  • uporabi diagnostičnih skal,
  • avtoanamnezi,
  • podatkih svojcev.

Postavitev diagnoze PSD ovirajo različni dejavniki:

  • Zdravnik in pacientovi svojci ocenjujejo njegovo razpoloženje, čustveno izražanje in druge znake, npr. emocionalno labilnost, psihomotorno upočasnjenost, vendar so lahko ti znaki pri bolnikih z možgansko kapjo nezanesljivi.
    • afazični bolniki težko ubesedijo svoje misli in čustva,
    • težko je oceniti, ali so motnje spanja simptom depresije ali posledica neprijaznega kliničnega okolja, ali so bolečine posledica telesne prizadetosti, inapetenca po posledica disfagije,
    • številni telesni simptomi, posebej pri starejših ljudeh, lahko maskirajo depresijo.
  • Kognitivne motnje lahko bolnika prav tako ovirajo pri opisovanju svojih čustev. Težko je oceniti, ali sodijo te motnje v sklop depresije ali vaskularne demence.
  • Ob možganski kapi se pogosto pojavi apatija, ki je lahko samostojni sindrom ali pa simptom depresije.
  • Anosognosia: bolezensko stanje, ko bolnik zanika depresivne simptome, ki jih je zdravnik opazil objektivno.
  • Pri bolniku se lahko pojavijo: emocionalna labilnost ali nenadne epizode smeha oz. joka, ki so ali pa ne primerne zunanji situaciji.

Pogosto ostane depresija

pri bolnikih z
možgansko kapjo

neprepoznana in nezdravljena. Preverite pri svojem zdravniku ali je potrebno zdravljenje.

ZDRAVLJENJE

SIMPTOMOV DEPRESIJE

Če so depresivni simptomi blagi, pogosto minejo brez zdravljenja. Pri dalj časa trajajočih simptomih, ki motijo bolnikovo vsakodnevno funkcioniranje, pa je potrebno zdravljenje.

  • medikamentozna terapija: zdravljenje poteka z uporabo antidepresivov. Tu velja geslo: »start low and go slow«. Upoštevati je potrebno potencialne stranske učinke antidepresivov, njihov profil delovanja,…
  • psihoterapija: pomaga bolniku in družinskim članom, da se prilagodijo funkcionalni izgubi, bolnikom pomagajo izboljšati samopodobo in samozavest,
  • psihoedukacija.

 

PSD ima negativen vpliv na:

  • izboljšanje kognitivne funkcije (bolniki s PSD imajo signifikantno večje kognitivne deficite kot nedepresivni bolniki z možgansko kapjo enake velikosti in lokalizacije v L hemisferi – celo 2 leti po možganski kapi);
  • okrevanje pri izvajanju dnevnih aktivnosti,
  • stopnje umrljivosti.

LITERATURA

  1. Diagnostic Criteria from DSM-IV. American Psychiatric Association Washington, DC 1994.
  2. Kanner AM. Depression in Neurological Disorders. Cambridge Medical Communication Ltd. Times House. Fen end Willingham Cambridgeshire. 2005 The Lundbeck Institute.
  3. Lishman WA. Organic Psychiatry disorder. The Psychological Consequences of Cerebral Disorder. Amazon.co.uk, Blackwell Science, 1998
  4. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene MKB-10. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenija. Ljubljana, 1995.
  5. Tilanus JJD, Timmerman L. Poststroke depression. Reviews in Clinical Gerontology, 2005 14; 37-43. Cambridge University Press Printed in the United Kingdom.
  6. http://www..brown.edu/Departments/Clinical_Neurosciences/articles/ch18197.html. Harrington C, Salloway S. the Diagnosis and Treatment of Post-Stroke Depression.
  7. http://en.wikipedia.org/wiki/Post_stroke_depression

Pomembno je, da diagnosticiramo depresijo v njenih zgodnjih fazah ter uporabimo pravilni farmakološki in suportivni pristop.

Na žalost ostane depresija pri bolnikih z možgansko kapjo pogosto neprepoznana in nezdravljena. Pomembno je, da kliniki prepoznamo depresijo kot izraz možganske bolezni in ne le zgolj kot reaktivni proces.

dr.med., spec. psihiatrinja
Saša Čelan Stropnik