CVB Maribor | Delovna terapija pomaga obolelim pri dnevnih opravilih
možganska,kap,cvb,dbmkp,bolezen
15619
page-template,page-template-full_width,page-template-full_width-php,page,page-id-15619,cookies-not-set,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,qode_grid_1300,qode_popup_menu_push_text_top,transparent_content,qode-theme-ver-17.2,qode-theme-bridge | shared by vestathemes.com,disabled_footer_bottom,qode_header_in_grid,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Možganska kap je izredno  nevarno stanje. 

TAKOJ POKLIČITE 112.

Opozorilni znaki možganske kapi lahko trajajo samo nekaj minut in potem izginejo.

DELOVNA TERAPIJA

IN MOŽGANSKA KAP

Možganska kap je bolezen, ki nastopi nenadoma in pogosto brez predhodnih opozorilnih znakov. Posledice se izražajo kot: motnje gibanja, občutenja, zaznavanja, komunikacije, vedenja, čustvovanja in motnje kognitivnih funkcij (pozornost, koncentracija, spomin, dojemanje, mišljenje, načrtovanje). Izražene motnje so vzrok, da postane človek, ki je utrpel možgansko kap, nesamostojen pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in vključevanju v okolje.

Z delovno terapijo
skušamo doseči

čim višjo stopnjo
samostojnosti

in sodelovanja v vsakdanjem življenju.

KAJ LAHKO BOLNIK PO MOŽGANSKI KAPI

PRIČAKUJE OD
DELOVNE TERAPIJE?

Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki skuša pri posamezniku doseči čim višjo stopnjo samostojnosti in sodelovanja v vsakdanjem življenju. V času obravnave se izvajajo dejavnosti, ki imajo za posameznika določen namen in smisel, torej aktivnosti, ki jih želi samostojno izvajati ali pa izvedbo od njega pričakuje njegovo okolje.

 

Na prvem srečanju se delovni terapevt, posameznik in svojci pogovorijo o njegovih željah, potrebah in težavah. Na podlagi pogovora in ocenjevanja se oblikujejo cilji obravnave. Poti za dosego ciljev so različne. Obravnava temelji na nevroterapevtskih osnovah; njihov poudarek je na vključevanju prizadetih okončin v funkcijo, v ohranjanju simetrije telesa in preprečevanje nastanka deformacij. Najpogosteje se uporablja Bobathova metoda, ki temelji na preprečevanju nenormalnih/patoloških vzorcev gibanja in na vzpodbujanju normalnih/razvojnih vzorcev gibanja. Metoda omogoča ponovno učenje, ohranjanje in izboljšanje spretnosti za izvajanje vsakodnevnih aktivnostih.

V zgodnjem obdobju po možganski kapi se izvajajo pravilni terapevtski položaji, senzorne aktivnosti, in sicer leže, sede in med izvajanjem vodenega razgibavanja. Z namenom ohranjanja telesnih struktur in preprečevanja bolečine se izdelajo funkcionalni pripomočki (opornica za preprečevanje boleče in povešene rame, opornica za pravilni položaj zapestja in prstov, invalidski voziček z mizico,…).

 

Z vodenimi in skrbno načrtovanimi aktivnostmi se vpliva na ohranjanje in izboljšanje motoričnih in procesnih spretnosti. Motorične spretnosti zajemajo mišični tonus, moč in vzdržljivost mišic, obseg gibanja, koordinacijo gibov, kontrolo in poravnavo telesa, senzorno zavedanje … Procesne spretnosti zajemajo koncentracijo, pozornost, spomin, orientacijo, organizacijo izvedbe aktivnosti …

Motorične in procesne spretnosti so sestavni deli posamezne aktivnosti, zato se posameznika spodbuja k aktivnemu sodelovanju v osnovnih in širših dnevnih aktivnostih.

Osnovne – osebne dnevne aktivnosti zajemajo področje skrbi za samega sebe (hranjenje, oblačenje, osebna toaleta …). Širše dnevne aktivnosti vključujejo širše fizično in socialno okolje (gospodinjske aktivnosti, nakupovanje, upravljanje z denarjem, uporaba sredstev za komuniciranje,…).

Delovni terapevt

posamezniku
svetuje,

individualno izdela in ga nauči uporabljati pripomočke za izboljšanje samostojnosti v vsakdanjem življenju.

DELOVNA TERAPIJA

za izboljšanje samostojnosti

Delovni terapevt posamezniku svetuje, individualno izdela in ga nauči uporabljati pripomočke za izboljšanje samostojnosti v vsakdanjem življenju.

Pripomočki so namenjeni za:

higiena

OSEBNO HIGIENO

razni držaji v stranišču in kopalnici, povišice za straniščno školjko, razni sedeži za v tuš in v kopalno kad, pribor z zadebeljenimi in podaljšanimi ročaji – krtača za lase, ščetka za umivanje, pripomočki za obuvanje nogavic, razne palice za prijemanje, …

sadje

HRANJENJE

posebno oblikovan jedilni pribor, krožniki, kozarci, …

noz

LAŽJE IN SAMOSTOJNEJŠE OPRAVLJANJE GOSPODINJSKIH AKTIVNOSTI

posebne deske za rezanje, pripomočki za odpiranje konzerv, steklenic, kuhinjski nož s posebej oblikovanim ročajem, …

computer

PRIPOMOČKI

prirejeni za pisanje in delo na računalniku ter številni drugi.

Namen delovne terapije je doseči čim višjo stopnjo kvalitete življenja oseb po možganski kapi. Potrebna je kontinuirana obravnava v ustreznih ustanovah, ki se mora nadaljevati tudi v domačem okolju. Dr. Vesna Radonjič-Miholič pravi, da pravo razsežnost možganske kapi lahko ocenimo šele čez čas, ko se človek vrne v svoje okolje in skuša živeti na utečen način. Takrat lahko delovni terapevt s svojimi intervencijami bistveno vpliva na življenje posameznika in njegovih najbližjih. Delovni terapevt je v domačem okolju tudi v vlogi učitelja, saj seznanja svojce z ustreznimi prilagoditvenimi tehnikami, ki omogočajo lažje izvajanje pomoči posamezniku po možganski kapi.

Delovni terapevt v ožjem in širšem posameznikovem okolju svetuje glede premagovanja arhitektonskih ovir, kot so pragovi v stanovanju, kako premagati stopnice z berglo, invalidskim vozičkom ipd. Svetuje tudi pri opremljanju in prilagoditvi bivalnega okolja za lažje in samostojnejše izvajanje aktivnosti posameznika in svojcev, ki skrbijo zanj.

diplomirana delovna terapevtka
Zvezdana Sužnik