Prebolela sem možgansko krvavitev | CVB Maribor
možganska,kap,cvb,dbmkp,bolezen
15709
post-template-default,single,single-post,postid-15709,single-format-standard,cookies-not-set,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode_grid_1300,qode_popup_menu_push_text_top,transparent_content,qode-theme-ver-17.2,qode-theme-bridge | shared by vestathemes.com,disabled_footer_bottom,qode_header_in_grid,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Prebolela sem možgansko krvavitev

Prebolela sem možgansko krvavitev

Avtor: Andreja Emeršič

Moja bolezen se mi je zgodila 21.7.1991, nekaj dni po 18. letu. Hodila sem v službo, bila sem natakarica, delat sem šla zdrava in vesela. Začela me je boleti glava, po službi mi je postalo slabo, doma sem prespala.

Ko me je mama prišla budit, je opazila, da z mano ni nekaj v redu. Z atejem sta me takoj odpeljala v bolnico. Sprejeta sem bila na infekcijski oddelek, kasneje so me prestavili na nevrokirurgijo. Tam se mi je stanje poslabšalo in odpeljali so me na slikanje glave. Ugotovili so, da mi je počila žila. Imela sem še operacijo, da so mi odstranili mreno, ki je pritiskala na žilo, operiral me je doktor Lipovšek.

V bolnici sem ostala dva meseca in pol. Bilo je zelo resno, govorila nisem. Da sem začela malo govoriti, sta mi zelo pomagali prof. Margareta Stajnko in Branka Prosnik. Zdaj pa doma šivam gobeline, čistim, treniram na sobnem kolesu in gledam televizijo. Z avtobusom se odpeljem tudi v mesto, da srečam kolegice in kolege, spijemo kavico in katero rečemo. Tudi društvo mi dosti pomeni. Vsako leti grem tudi v Ptujske toplice s Sandro. Doma sem z mamo in atejem, brata Igorja pa imam v Avstraliji. Tako teče moje življenje.