Moja zgodba o kapi | CVB Maribor
možganska,kap,cvb,dbmkp,bolezen
15686
post-template-default,single,single-post,postid-15686,single-format-standard,cookies-not-set,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode_grid_1300,qode_popup_menu_push_text_top,transparent_content,qode-theme-ver-17.2,qode-theme-bridge | shared by vestathemes.com,disabled_footer_bottom,qode_header_in_grid,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Moja zgodba o kapi

Moja zgodba o kapi

Avtor: Martin Štrucl

Dolg čas mi ni bilo nikoli. Po srednji šoli in zaposlitvi sem kot izredni študent vpisal na VTŠ. Zaključil sem jo ob delu in končal uspešno. Nato smo od 1991 gradili hišo na Teznem in se po petih letih vanjo tudi vselili. Imeli smo nad šest posojil. Rekreativno sem telovadil itd. Ko sem se 1991. upokojil v tehnični službi za lakirnico in galvaniko, sem pomagal sestri pri delu na kmetiji. Sledila je pomoč na kmetiji sinove žene, ker je njen brat šel v JLA in sta oče in mati doma ostala sama. Tudi doma pri hiši je bilo treba še kaj postoriti.

Leta 2003 je prišla možganska kap, zato sem moral za dva meseca v bolnišnico SBM in nato tri tedne v Laško. Po kapi sem razgibaval roke, prste in noge pod vodstvom fizioterapevtke, in to dve uri na teden. To je trajalo šest mesecev. Kljub temu sem imel sledeče posledice:

Hranim se večinoma z levo roko, čeprav sem bil pred kapjo desničar. Problematično je še vedno umivanje, kopanje in plavati več ne morem po kapi. Hoditi znam z opornico in ne znam voziti dvokolesa. Le s težavo pišem z desno tiskane črke in pisane besede – jih še nisem nikoli z levo. Moj govor je slabo razumljiv, na obrazu so prizadete mišice. Imam slabši obtok krvi v rokah, ker me hitro zazebe v roke in noge. Na dlaneh so mi odpovedali živci; le s težavo tudi požiram hrano in pijem ter se mi zaletava v grlu – kašljam. Ponoči se prebujam med dvanajsto in tretjo uro in težko ponovno zaspim. Imam depresijo in se proti svoji volji smejem ali pa jokam – jemljem zdravilo Cipramil. Prisotna je inkontinenca blata in vode.

Spomin je nekoliko slabši, čeprav se spomnim še pesmi, ruske, slovenske (Zdravljica). Sam se oblečem, obujem, a ne tudi slečem, se hranim, hodim v trgovino, lekarno, na pošto, v banko, v cerkev in k »Lučki« na razna predavanja. Pregledam Večer in rešujem križanke, naročen sem tudi na »Avto revijo«, VIP in Družino. Gledam TV dnevnik, seje državnega zbora in razne odbore – da sem bolj seznanjen z novostmi in s pravicami potrošnikov. Opravljam lažja dela, tako, da mi čas hitro mineva.

Bil sem na raznih pregledih v ambulantah za srce, za pljuča, za vratna vretenca, irigografiji (slikanje) črevesja, na kontroli za osteoporozo, pri okulistu, urologu, na pregledu AMSAT, na kontroli ravnotežja, na pregledu ščitnice, pri logopedu. Operiran sem bil na prostati in drugo. Proti krvnemu tlaku imam predpisane tablete Gopten in Tertensif, Ranital proti razjedam na želodcu, Prostide proti raku sečil (prostata, mehur, ledvice, sečevodi), dalje še jem tablete Cipramil in Aspirin – Protekt 100 mg proti strdkom v krvi. Bil sem še pri zobarju, psihologu in psihiatru, pri nevrologu.

Vsak dan hodim vsaj kilometer, telovadim na posebni napravi, hodim k telovadbi. Preko kluba CVB Maribor, kjer imamo predavanja, aktivnosti po skupinah (jaz sem v skupini s težavami v sporazumevanju), se udeležujem še hoje, telovadnih vaj, izletov v druge kraje, srečelova, druženja. Najtopleje se zahvaljujem vsem domačim, klubu (g. Borisu Hojniku in njegovi ženi, Mariji, Zvezdani) za vse, kar so dobrega storili zame po možganski kapi. Pred približno dvema mesecema je prišlo do kapi še pri moji sestri in ne govori. Dali so jo v Ptuj v dom za upokojence.