Izpoved po možganski kapi | CVB Maribor
možganska,kap,cvb,dbmkp,bolezen
15737
post-template-default,single,single-post,postid-15737,single-format-standard,cookies-not-set,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode_grid_1300,qode_popup_menu_push_text_top,transparent_content,qode-theme-ver-17.2,qode-theme-bridge | shared by vestathemes.com,disabled_footer_bottom,qode_header_in_grid,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Izpoved po možganski kapi

Izpoved po možganski kapi

Avtor: Ana Vrečko

Zgodilo se je pred enajstimi leti, tj. 2. junija 1999. Bil je lep sončen dan. Z možem sva bila na obisku pri njegovi mami. Tam sem na vrtu redčila in plela solato. Vendar se nisem dobro počutila. Še pred večerom sva se odpeljala domov. Takrat pa se je zgodilo. Le kakšnih 500 metrov pred domom sem zakričala: »Joj, kako me je v glavi zaštihalo.«

Niti jaz niti mož nisva dojela, kaj se je zgodilo. Dejal je, saj boš doma vzela aspirin pa bo boljše. Vendar ko sem stopila iz avta, sem se opotekala in vlekla noge za seboj. Mož je videl, da se je z menoj zgodilo nekaj hudega. Stopila sva v dvigalo, vendar pa iz njega sama nisem več mogla. Mož mi je pomagal v stanovanje in takoj poklical rešilca in pri nas je bil v nekaj minutah. Ko so prišli reševalci, sem že bila v nezavesti. Zdravnik, ki je sodeloval pri reševanju mojega življenja, mi je dal injekcijo in odpeljali so me v bolnišnico. Tam sem ostala na zdravljenju tri mesece. Po bolnišničnem zdravljenju so me za tri tedne napotili v Zdravilišče Laško, kjer sem z veliko volje shodila brez palice. Po vsem tem zdravljenju so me na kontrolo poslali v rehabilitacijski center Soča v Ljubljani. Kasneje je sledila delovna in fizikalna terapija v mariborski bolnišnici.

Vendar pa zdravljenje s tem še ni bilo zaključeno. V bolnišnici so namreč na CT preiskavi ugotovili, da imam luknjico v srcu, kar je tudi povzročilo mojo kap. Zdravniki so mi povedali, da če želim živeti, moram na operacijo srca. Tako sem se leto dni po kapi znašla na oddelku za kardiokirurgijo mariborske bolnišnice, kjer so me 9. junija 2000 operirali. Pred operacijo so mi povedali, da je tveganost posega precejšnja in da je možnost uspeha približno 50 odstotna. Operacijo sem, hvala Bogu, prestala. Vendar pa so se posledice kapi po operaciji srca. žal. še povečale in moje življenjske funkcije so precej prizadete. Po bolnišničnem zdravljenju je sledila še tritedenska rehabilitacija v Radencih.

Obdobje po opisanih boleznih je zaznamovano s prenekatero slabo voljo, pa tudi s številnimi lepimi in nepozabnimi trenutki. Naj povem, da sem medtem dočakala tudi rojstvo dveh prelepih vnukinj.